KRATKE ZGODBE

Ogreto srce
Bil je siv decemberski popoldan. Dež, ki je vztrajno močil zemljo se je mešal s snegom.  Z avtomobilom  sem  se  počasi približeval cilju. Obraz se mi je razvedril in oči zaiskrile, ko sem zagledal kraj kamor sem bil namenjen. Pozdravil me je praznično okrašen, z griča me je vabila cerkvica. Prav tam ob njej je živela družina, ki živi za to da širi dobroto. Sprejeli so me odprtih rok. Ob domači mizi in domačih jedeh je v prijetnem vzdušju stekel razgovor. O lepih spominih na pretekle dni in z vzpodbudnimi mislimi za prihodnost. Iskrenost in domačnost sta vladala v sobi. V peči je prasketal ogenj.   Stisk rok in nasmeh v slovo. Noč na poti nazaj je bila razvetljena z lučmi prometa. Kraji in hiše ob cesti so odeti z dotatnim okrasjem v predprazničnih dneh preganjali malodušje. V mislih sem podoživel prijetne trenutke  popoldneva. Pri srcu mi je bilo toplo.